Likanje

Čez teden imam toliko časa, da perilo operem in posušim. Tako se v sobi nabira oprano perilo, ker za likanje čez teden enostavno nimam časa. Ko je prišel vikend, sem včasih rekla, da bom likala popoldan in potem se mi seveda nikoli ni dalo. Tako je prišel ponedeljek in gora nezlikanega perila. 

Tako nisem vedela, kaj naj oblečem jaz, otroci so šli pomečkani v šolo, ravno tako je mož oblekel pomečkano srajco. Seveda mi je bilo nerodno. Tako sem morala naštudirati, kdaj bom likala, ker tako ne bo šlo naprej. Odločila sem se, da bom likala vedno v nedeljo zjutraj. Sprva sem si dala soboto zjutraj, ampak kar hitro sem spoznala, da je to prvi dan po napornem tednu, ko lahko malo pospim in zato sem vedela, da to ne bo šlo.

Sedaj redno likam ob nedeljah zjutraj, ob televiziji. Po navadi je tako zgodaj, da še vsi spijo in jaz imam mir. Ko je ura okoli 9h, imam jaz že po navadi vse zlikano in tako nisem slabe volje in prav nič me čez dan ne čaka, da moram še narediti. Prej pa sem bila živčna, ker sem skozi razmišljala, da moram še zlikati perilo.

Ja, danes moramo skoraj vse planirati, tako tudi likanje. Mogoče vam uspe brez planiranja, meni žal ne. Bi pa bila to prva obveznost, ki bi jo dala stran in bi nekoga najela, da lika namesto mene. Likanje mi res ne diši in mi niti nikoli ne bo. Da se rešim saj svojega likanja, imam v omari že same majčke iz mikrofibre, ki se ne mečkajo in ne potrebujejo likanja. …