Vikend je in pozabila sem, da je ječmenova trava na vrsti, da jo dokupim. Pozabila sem tudi pogledati, koliko je še imam in tako sem prepozno ugotovila, da je nimam več. Mislila sem namreč, da imam še eno vrečko.
Še dobro, da grem danes na izlet in bom zagotovo srečala prijateljico, ker se je že napovedala, da pride tudi ona. Vem, je ječmenova trava pri njej vedno na zalogi. Še dobro, da sem takoj zjutraj videla, da je nimam in sem jo lahko takoj prosila, če jo lahko prinese s seboj za tri doze, da jo imam dovolj do ponedeljka. Sicer pa tudi ona kdaj pozabi kakšno stvar, ki jo imam jaz in potem se tako rešujeva.
Prav lepo vreme se je naredilo in komaj čakam, da bom lahko šla v hrib na svež zrak, da se nagledam narave. Pisarniško dela mi ne dela ravno usluge niti z razgledom. Vidim sicer nekaj dreves in potem mestne stavbe. Dve drevesi sta pa vsekakor premalo, za dozo narave, ki jo potrebujem. Danes me čaka štiriurni sprehod, ječmenova trava in dobra družba. Z družbo smo si izbrali bolj lahek izlet, da ni preveč strmih hribov, tako, da bomo z lahkoto zdržali štiri ure hoje. Enkrat smo se malce ušteli in smo izbrali prezahtevno in predolgo pot in smo se na polovici nekje obrnili, ker smo ugotovili, da ne bomo vsi zdržali takega izziva. In takrat smo se odločili, da če so hribi bolj strmi, da si splaniramo krajše izlete in za daljše izlete izberemo bolj položne poti.
Malo me sicer moti le to, da ječmenova trava ni bila na voljo, da jo spijem že takoj zjutraj, ker se vedno bolje počuti po njej in upam, da bo vseeno imela enak učinek. Sicer pa, če kakšen dan ječmenova trava ni zaužita ob isti uri, najbrž ne bi smel biti večji problem.