Pegasti badelj sodi v skupino sredozemskih rastlin iz družine nebinovk. Tovrstna rastlina lahko zraste tudi do dva metra visoko, pri nas pa jo gojijo tudi kot okrasno rastlino, in sicer v Primorju. Zanjo je značilno socvetje rožnato vijolične barve ter bodeči listi z žilami, ki so obarvane belkasto. V zdravilstvu pa pegasti badelj zelo suvereno nastopa že več kot dve tisočletji.
To, da uporaba pripravkov iz pegastega badlja, ugodno vpliva na jetra, so vedeli že v 16. stoletju. Za izdelavo zdravilnih pripravkov danes uporabljajo plod rastline, ki mu je potrebno odstraniti kodeljico. Plod je dolg nekje med 6 in 7 milimetri ter širok 3 milimetre. Zanj je značilno, da ima svetlečo, črnorjavo ter sivkasto semensko ovojnico. Na vonj kakava pa spominjajo sveže zmleta semena.
Ena redkih rastlin za lajšanje težav pri boleznih, ki so povezane z jetri
Na sploh je pegasti badelj ena od redkih zdravilnih rastlin, ki se lahko uporabljajo za lajšanje težav bolezni jeter. Učinkovine v tovrstni rastlini pa prav tako opravljajo varovalno vlogo. Kot antioksidanti varujejo pred prostimi radikali. Nastanek slednjih pa povzročajo UV žarki.
Silimarin ne učinkuje samo preventivno
Že pred več kot štirimi desetletji je bilo ugotovljeno, da pegasti badelj oziroma pripravki iz njega preprečujejo učinke jetrom škodljivih snovi. Ugotovljeno je bilo, da z dajanjem takšnih pripravkov lahko učinkovito preprečujemo nezaželene učinke nekaterih zdravil na naša jetra.
Prav tako je bilo dokazano, da silimarin ne deluje le preventivno, ampak tudi pospešuje obnovo naših jetrnih celic ter zdravljenje jeter po poškodbah, ki so nastale zaradi strupenih snovi ter virusov.
Antioksidativni učinki pegastega badlja
Silimarin, ki ga vsebuje pegasti badelj, naj bi ščitil jetrne celice tudi v primeru tako imenovanega oksidativnega stresa. To je stanja, pri katerem lahko prihaja do kar močno povečanega nastanka kisikovih prostih radikalov. Med snovmi, ki jih povzroča tovrstna oblika stresa, je tudi alkohol.