Ob izpadu električna garažna vrata ne delujejo

Ves utrujen od dolge, predolge vožnje, ko imam za seboj nekaj več kot tisoč mokrih deževnih kilometrov, končno zavijem v našo ulico. Še malo pa bom doma. Prav počasi peljem po ulici in z desno roko brskam po predalu, da najdem daljinca za garažna vrata. Pritisnem na gumb za odpiranje, rumena lučka nad vrati, ki opozarja mimoidoče na odpiranje vrat začne utripati, in vrtna vrata se počasi neslišno odpirajo, pritisnem še na drugi gumb za odpiranje rolo garažnih vrat in zapeljem na dvorišče.

Ob izpadu električna garažna vrata ne delujejo

In glej ga zlomka, skoraj sem zapeljal v garažo skozi zaprta garažna vrata, še dobro, da sem ohranil kanček zbranosti. Ni zastonj podatek, da se največ prometnih nesreč zgodi zadnjih sto metrov pred domov. Vrtna vrata za menoj se že zapirajo, garažna vrata pa ostajajo zaprta. Zakaj? Daljinec za odpiranje očitno dela, baterija je polna, drugače se ne bi odprla niti vrata na ograji. Še dobro, da je nehalo deževati, stopim iz avtomobila in v garažo vstopim skozi majhna vrata. Z levo roko poiščem stikalo na steni in prižgem luč. Nič. Tema. Aha, verjetno bo varovalka. Da se ne poškodujem v lastni garaži z iskanjem ročne svetilke, stopim nazaj do avtomobila in iz prtljažnika vzamem prenosno svetilko. Tako oborožen poiščem električno omarico in res stikala za celotni spodnji del hiše so izklopljena. Zakaj le? Potisnem jih v prvotni položaj, luči zasvetijo povsod, garažna vrata pa se tudi začnejo odpirati. Parkiram avtomobil in se po stopnicah odpravim v kuhinjo, kjer me že čakajo moji. Sem bil preglasen in sem jih zbudil. Razložim zakaj ropot, da sem skoraj zapeljal v garažo skozi zaprta vrata, pa se spogledajo.

Danes je bilo neurje in je ob udaru strele v transformatorsko postajo zmanjkalo elektrike. Aaaa, zato so bila stikala v omarici izklopljena. No, samo, da je zdaj vse v redu. Jaz sem doma, garažna vrata delujejo normalno, vsi veseli, vsi zdravi.…

Ko varstvo otrok ni bilo na voljo

Ko varstvo otrok ni bilo na voljo

Spomnim se, kar dosti let nazaj, ko sem potrebovala varstvo za otroka, še ni bilo toliko ponudnikov za varstvo otrok, kot jih je sedaj. Takrat se je bližalo konec leta in prirejale so se novoletne zabave.

Ker smo bili podjetniki smo tudi mi organizirali novoletno zabavo za naše delavce. Problem je bil, kam bomo dali v varstvo našega otroka, da bomo lahko vsi prisotni na zabavi. Nisem želela obremenjevati prijateljic, saj sem vedela, da ima vsaka svoje načrte za te dni pred koncem leta. Takrat se še ni dalo kar po spletu pogledat, če kdo ponuja varstvo otrok ampak so bili samo telefoni za poklicat na kakšno ustanovo. Spomnila sem se na študentski servis in poklicala, če imajo kakšno varuško za otroka prosto oziroma, če se sploh kdo ukvarja s tem. Imeli so eno punco na voljo in so ji dali mojo telefonsko številko. Poklicala me in zmenile smo se, da pride k nam domov, saj naj bi varstvo potekalo na našem domu. Kot sva bili dogovorjeni, je punca prišla točno ob uri.

Bila je že polnoletna in je študirala medicino. Vprašala sem jo po izkušnjah z varstvom in je rekla, da je že dostikrat pazila na otroke. Sicer pri nas bo bila bolj za varstvo, če se hči zbudi, ker jo bom jaz uspavala, preden bom šla. Sem pa želela, da pride vsaj dvakrat na obisk, da se spoznata, če se zbudi, da se hči ne ustraši. Prišla je kot sva se dogovorili in takoj sta se ujeli. Malo sta se igrali, malo sta brali knjige in nekaj sta tudi risali. Ker je hči naslednji dan vprašala po njej, sem vedela , da ne bo problemov za jo pustit doma. Prišel je dan, ko smo šli na zabavo. Hčerki sem povedala, da bo bila varuška z njo ko bo spala, ker gremo mi ven.

Bila je kar vesela in ni hotela zaspati, dokler ni prišla varuška. Tudi jaz sem bila sproščena, ko sem videla, da ne bo problemov in sem zadovoljna odšla iz hiše in si rekla, da kljub temu, da ni organizirano varstvo otrok se da poskrbeti zanje.…

Odločitev kot je bioklimatska pergola, spremeni že sam izgled hiše in njene okolice

Že od nekdaj občudujem, kako imajo nekateri na svoji terasi urejeno senco, da je na njihovi terasi res prijetno sedeti, kljub temu, da smo sredi poletja, ali sredi zime.

Prav zares, ne glede na to, kakšne so vremenske razmere, ali je sonce ali dež ali tudi sneg, se da urediti teraso, da je ta primerna prav za vse letne čase. Velikokrat je uporabljena ravno bioklimatska pergola. Saj ima lamele, ki se jih da prav tako obračat in zapirat, hkrati pa, ima danes bioklimatska pergola tudi možnost z sestavljanjem in zapiranjem tudi stranskih stranic, ki pa so lahko kot nekakšno platno, steklo, ali kakršnihkoli drugih rešitvah.

Sicer je ta v večini primerov postavljena ravno zraven hiše, ampak se pa jo da postaviti tudi popolnoma samostojno. Zaradi takšne fleksibilnosti, ni samo praktična ampak lahko ustvari tudi prijeten ambient tudi doma. Tudi prijateljica si je pred kratkim uredila takšno pergolo doma, in pravi da je bila s fanti, ki so jih postavljali zelo zadovoljna. Sicer je na začetku kar nekaj časa čakala, saj jih je dobila ravno, ko so imeli veliko gužve, a vendar so bili zelo prijazni in korektni, in svoje delo so opravili brezhibno. Nad čim pa je bila še bolj presenečena, pa je bilo to, da so vse pospravili za sabo, nad čimer pa je bila še sploh navdušena, saj je v večini primerov, ko je imela delavce doba, naletela tako, da je morala še dolgo pospravljati z njimi.

Odločitev kot je bioklimatska pergola, spremeni že sam izgled hiše in njene okolice

V njenih očeh je bilo res videti navdušenje in zadovoljstvo. Res sem komaj čakala, da bo prišel vikend, saj me je povabila na kosilo, kar k njej domov, da vidim kakšna je njena bioklimatska pergola in kako si jo je postavila. Sama pravi, da ji res spremeni celotno okolico in pa tudi sam videz hiše, sploh pa, sedaj okoli hiše ni več videti tako prazno.…

Odločila sva se da bova za notranje oblikovanje poklicala profesionalce

Končno sva se preselila v stanovanje, ki pa se nama je selitve že kar nekajkrat prestavila, saj gre za popolnoma obnovljeno stanovanje, in so ga lastniki začeli malce prehitro oddajat, saj niso pričakovali tako hitre odzivnosti.

Odločila sva se da bova za notranje oblikovanje poklicala profesionalce

Tako se je pri električni napeljavi malce zavleklo, saj je zadnji del, ki zahteva montažo vtičnic, malce zavlekel zaradi bolezni, nato pa še je bil en problem glede opreme, ki nama je bila ob prihodu obljubljena. A vendar, končno je prišel čas da se preselimo, čeprav sem imela v planu še veliko stvari počistiti preden se dejansko vseliva, a vendar so bile okoliščine takšne, da se bomo kar vselili, in sproti urejali zadeve, saj konec koncev, postelja, kuhinja in kopalnica, s o v osnovi funkcionalne.

A vseeno sva si s partnerjem zaželela malo drugačno postavitev, ampak sama nisva točno vedela kaj. K sreči sva pred kratkim spoznala osebo, ki dela v podjetju za notranje oblikovanje, kar pa sva rekla, da se bova obrnila kar na njih. Tako sva naslednji dan kar poklicala, in vprašala če bi se lahko oglasili in prišli mimo, a vendar sva za vsak slučaj preverila, ali moreva imeti kakšne ekstra papirje za gradnjo imeti pripravljene. Tako so se naslednji dan res oglasili, brez zamude. Hitro so premerili stanovanje, si izrisali tloris in malce poslikali. Nato smo se ob kavi, ki jo je pripravil partner še malo pogovorili o stvareh ki so nama všeč, oziroma kaj nam ne pride v poštev. Kar hitro so podali nekaj idejnih predlogov in dobila sem občutek, da se je notranje oblikovanje dejansko že začelo, kljub temu, da še nič ni bilo izrisano.

Tako so nam obljubili, da bova kaj kmalu dobila nekaj uvodnih idej, ki bi lahko notranje oblikovanje popolnoma spremenilo, trenutni izgled stanovanja. Zares sva bila nestrpna in komaj čakala, da dobiva njihove izrisane ideje, saj nam je bil prvi pristop za notranje oblikovanje res zelo všeč in profesionalen.…

Ko so na dopustu postali navtični tečaji zelo mamljivi

Kot vsako leto, gremo z družino skupaj na dopust.Tukaj smo vsi bratje sestre in bratranci in sestrične ter partnerji. Brez staršev, stricev in ostalih odraslih, čeprav smo sedaj pri teh letih že sami postali odrasi. Pravzaprav sploh ne vem kako se je vse to začelo, saj smo kar naenkrat se zmenili, da bomo skupaj šli na jadranje, nakar nam je bilo tako zabavno, da smo rekli, da bomo naslednje leto to ponovili. Tako nam je to pravzaprav postala tradicija. Ker pa je bilo jadranje tako super in smo imeli res odličnega skiperja, ki nam je vse morske predpise približal na zelo zanimiv način, so se nam začeli po glavi pojavljat navtični tečaji.

Tako nam je skiper predstavil, kako navtični tečaji sploh zgledajo. Da so sestavljeni iz teoretičnega dela kot tudi praktičnega, ki pa zajema znanje vozlov in branje karte. V teoriji, te navtični tečaji naučijo pravilno razumevanje lučk in pa morskih predpisov plovbe. Ko je takole zagreto razlagal, sem opazila, da je bratranec čisto padel notri, da sem bila prepričana, da bo to postal njegov novi hobi, in da čim bomo prišli na kopno, se bo on vpisal na navtični tečaj. Ja, na koncu je res bilo tako, in še dva sta se mu pridružila. Tako smo v naslednjem letu zopet šli na jadranje, in bratranca ter svak, sta bila že toliko zagreta, da sta že med vožnjo obnavljala morske zakonitosti, ki sta jih morala znati za izpit za čoln in za VHF postajo.

Ko so na dopustu postali navtični tečaji zelo mamljivi

K sreči smo leto imeli zopet istega skiperja, ki nas je že poznal. Ko so skiperju povedali, da imajo tej trije narejena že dva izpita, in da razmišljajo tudi o drugih, jih je ta kar podražil, in preverjal znanja, če sta se res kaj naučila. Bili so res hecni in zagreti. Kot otroci v šoli, ki tekmujejo v kvizu.…

Manjka cena kolonoskopije na računu

Sestrična je šla na zavarovalnico, da ji povrnejo stroške preiskave in potne stroške, ker je bila na preiskavi za črevesje. Imela je izpolnjeno vlogo in predložen račun.

Agentka na zavarovalnici ji je zavrnila vlogo. češ, da iz računa ni razvidna cena kolonoskopije in da manjkajo žigi ustanove. Ponovno je morala kontaktirati administracijo v ambulanti kjer je bila na kolonoskopiji, da ji pošljejo nov račun, kjer bo razvidna cena kolonoskopije in žig. Ko je šla naslednji dan na pošto iskat priporočeno pošiljko, je srečala kolegico in šli sta na kavo. Naročili sta kavo s sladoledom in klepetali. Pogovarjali sta se, kako to, da sta se srečali na pošti. Povedala je, da je šla po priporočeno pošiljko iz ambulante za kolonoskopijo ker mora račun odnest na zavarovalnico. In prijateljica pa je odnesla račune za podjetje na pošto ker imajo z njimi pogodbo o sodelovanju. Seveda je prijateljico zanimala cena kolonoskopije, ker je bila tudi njena mama že naročena nekje drugje, da bo primerjala. Bila je zelo presenečena ,da ji bo zavarovalnica vrnila denar za pregled. Z navdušenjem je rekla, da bo predlagala mami, da tudi ona nese račun na zavarovalnico, če bo cena kolonoskopije dokaj visoka.

Manjka cena kolonoskopije na računu

Prijateljica jo je še povabila na malico, pa ni imela časa, mudilo se ji je v službo in še na zavarovalnico je morala it. Pozdravili sta se in se dogovorili za naslednjič, da gresta skupa na malico saj sta ugotovili, da sta prav blizu v službi. Odhitela je na zavarovalnico k svoji agentki. Ko je prihitela do vrat so bila ta zaprta in na njih je visel listek, pridem takoj. Obrnila se je na petah in ni vedela kam. Potem pa je po hodniku slišala korake in agentka se je že vrnila. Skupaj sta odšli v pisarno in ponovno pregledali dokumentacijo. Tokrat je bila cena kolonoskopije razvidno napisana in agentka je sprejela vlogo.…

Problem plastike in mikroplastike v oceanih

Danes je že toliko poudarka in raziskav, kako plastika škoduje okolju kot tudi nam in vsem živim organizmom, pa vendar je to nek material, ki smo ga ustvarili, sedaj pa ga nikakor ne moremo razgraditi. Kljub temu, da je potreba po embalaži vedno bolj dovzetna in žal, še vedno dosti ljudi daje na izgled embalaže, se kljub po izdelkih iz reciklirane plastike, ta še vedno preveč kopiči in najde na neprimernih mestih. Navsezadnje se vse konča v oceanih, ki pa do njih pride iz različnih virov. Bodisi odlaganja smeti ob obali, kot tudi raznih izpustov iz kopnega preko rek in potokov, in pa odpadki, ki se mečejo v vodo kar iz ladij. Ta plastika, se zelo počasi razgrajuje in se začne zaradi vodotokov kopičiti v različnih delih oceanov in tako nastanejo razni plastični otoki.

Problem plastike in mikroplastike v oceanih

Vsekakor to predstavlja grožnjo morskemu življenju, pa to ne velja samo za ribe. Tudi ptice, želve, kiti, in ostale živali se velikokrat zapletejo v odpadke, ali pa jih celo zamenjajo za hrano. Sicer ta plastika v oceanih vpliva tudi na nas ljudi in na naše zdravje, saj se vse bolj pojavlja in poudarja tudi mikroplastika in ostale strupene kemikalije, ki jih lahko zaužijemo ne samo ob morski hrani, ki jo jemo, ampak ta pride tudi nazaj k nam na kopno, in v zemljo, kjer gojimo nove pridelke. Pravijo da je mikroplastika tudi ena od razlogov za težave z alergijami, vnetji in motnjami hormonov kot tudi rakavih obolenj.

Družba se težko spremeni kar čez noč, zato pa je še tako pomembno izobraževanje posameznika, glede same izbire izdelkov, ter recikliranja ali ponovne uporabe embalaže, čiščenje onesnaženih območij in pa predvsem ohranjanje naravnih okoljih in zaščitnih območij in pa iskanje nadomestnih materialov, ki so okolju bolj prijazni.…

Ko pomisliš na tablo, najprej pomisliš na tisto šolsko zeleno tablo.

Ko pomisliš na tablo, najprej pomisliš na tisto šolsko zeleno tablo.

Včasih se večja tabla zelo dobro obnese. Sicer ko pomislimo na tablo večkrat dobimo najprej asociacijo na šolo, saj smo se tam v večini primerov vsi najbolje srečali in se z njo spoznali. Velikokrat je učitelj pisal po tabli, ali poklical učenca da reši kakšno nalogo pred tablo. Prav tako so bili zadolženi reditelji, ali pa učenci po dogovoru, ki so morali tablo očistiti, preden je prišel učitelj v razred. Zelo znane so bile tiste zelene šolske table. Našli pa smo jih tudi velikokrat v črni barvi. Po takšni si lahko risal kar s kredami. Belimi, ali pa s tistimi ki so bile razne barve. Sicer se ta barva na zeleni tabli, res ni zel dobro videla. Zelo se je mešala oranžna in pa roza barva. Seveda pa je bilo odvisno od kompleta kred in njihovih odtenkov. Pri brisanju table je bilo prav tako zelo pomembno, da si imel čisto gobo. Saj če si brisal z umazano gobo, je ta pustila fleke po tabli, in se je prav videlo, kako, s kakšnimi potezami, tisti ki je bil zadolžen zanjo, jo očistil.

Tako se učenci velikokrat izražajo svojo kreativnost, kar z umazano gobo. Z njo rišejo oblike, ta pa pušča sledi. To se v večini primerov zgodi, če jim krede ali druga pisala ki so namenjena pisanju po tabli niso na voljo. Kasneje so prišle piši-briši table, po katerih si lahko pisal kar z flumastrom. Te so bile bolj čiste. Prav tako ni bilo toliko krednega prahu, pa tudi goba za čiščenje table je bila manj zahtevna, saj je nisi rabil neprestano umivat in splahovat, če si želel kaj pobrisat. Če so bili flumastri za po takšni tabli okej, se niti niso tolik o razmazali po tabli. Takšne table pa ne srečujemo samo v šolah ampak jih srečamo v marsikaterih prostorih in služijo tudi kot oglasna deska. …

Amerika, dežela zlata in novih priložnosti

Indijanci so prvotni prebivalci daljne dežele, ki se ji po evropsko reče Amerika. Še preden je belec stopil na njihova tla in jih začel počasi seliti in iztrebljati, so živeli v idealnem sožitju z naravo. Plemena so živela vsak na svojem ozemlju in le vsake toliko so se spopadale med sabo. Živeli so sproščeno. Ženske so doma skrbele za dom in otroke, moški pa so bili lovci, zadolženi za prehrano, da pleme ni bilo lačno. Zanimivo je, da so tudi takrat lovili in ubijali živali, pa vendar le toliko kot so potrebovali za preživetje. Nikoli več. Niso potrebovali več. Bili so skromni in srečni, da lahko živijo. Niso bili pohlepni in grabežljivi. Poznali so kraje, kjer je ležalo na stotine kilogramov zlata, pa niso hrepeneli po bogastvu. Ko pa je beli človek stopil na njihova tla pa se je ta harmonija začela rušiti. S seboj je prinesel zavist, grabežljivost, pohlepnost, zahrbtnost. In še in še bi lahko naštevali.

Amerika, dežela zlata in novih priložnosti

Tako se je za Indijance začel konec, za belce pa začetek. Z zvijačami in triki so prepričevali staroselce, da so se jim podrejali. Plemena so zelo uspešno med seboj kregali, da so se sami uničevali. Ponujali so jim puške in žganje v zameno za njihove mlade in lepe ženske ter zlato. Počasi vendar vztrajno so jim krčili ozemlja in jih zapirali v teko imenovane rezervate. Skozi stoletja so počasi izginili in dandanes jih živi še zelo malo, tistih ta pravih potomcev nekoč velikega in bogatega ljudstva. Kamor koli je belec prišel, vedno je za seboj pustil opustošenje in razdejanje. Danes pa je na tem ozemlju trenutno in že kar nekaj časa najmočnejša država na našem planetu. Nič kaj se ni spremenila miselnost. Še vedno enaka kot pred več sto leti, ko so prvič stopili na ta tla. Vedno poskrbijo za nemire povsod kjer se pojavijo, potem pa kot veliki svetovni policaji delajo mir. Človeška domišljija ne pozna meja.…

Izdelava fotografij je bila od nekdaj moja strast

V srednji šoli me je čedalje bolj začelo zanimati zajemanje, oziroma izdelava fotografij. Zato pa sem tudi vedno, ko sem se kam odpravil, s seboj imel svoj fotoaparat, da sem lahko zajel čim več fotografij. No to moje zanimanje pa je bilo tako resno, da sem se nato tudi vpisal na fotografsko fakulteto, saj sem želel to študirati, ter se nato tudi s tem ukvarjati v življenju.

Izdelava fotografij je bila od nekdaj moja strast

No tako pa me je fotografska fakulteta naučila veliko o fotografiji in pa o temu, kako se pravilno opravi izdelava fotografij. Tam pa smo tudi eksperimentirali z različnimi filmi in načini izdelave fotografij.

Najbolj pa mi je bilo všeč, ko smo morali slike razviti, ter je bila tako izdelava fotografij nekoliko bolj zahtevna, vendar zaradi tega toliko bolj zanimiva. No tako pa je tukaj izdelava fotografij izgledala tako, da smo najprej razvili film, na katerega smo posneli neko sliko. Tukaj pa smo delali v temnih prostorih, saj je film zelo občutljiv na svetlobo, ter bi ga ta lahko uničila. 

Nato pa smo ta papir, na katerega se je razvil film, potopili v razne kemikalije, tako da smo lahko nato prišli do končne slike, ter je bila tako izdelava fotografij končana. To pa mi je bilo zelo všeč, saj je šlo za zelo zabaven proces. 

Izdelava fotografij pa je veliko širši pojem, kot le ta postopek, ki sem ga opisal zgoraj. Tako pa smo se o temu res ogromno naučili, ter smo spoznali različne tehnike, za doseganje različnih končnih slik, oziroma fotografij. Tako pa sem se po faksu tudi zaposlil v tej smeri, tako da sem delal pri raznih projektih, kjer se je razvijalo fotografije. Prav tako pa sem bil tudi fotograf za razne dogodke, kjer pa sem zelo užival, saj me je to delo res zelo veselilo, tako da sem zelo vesel, da sem se odločil naučiti te veščine. …