- rejništvo

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, pri osebah, ki niso njihovi starši. Namen rejništva je otrokom omogočiti zdravo rast,izobraževanje,skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje.
V rejništvo se lahko odda otroka, če nima lastne družine, če iz različnih razlogov ne more živeti pri starših ali če je v okolju, v katerem živi ogrožen njegov razvoj. Lahko pa se da v rejništvo tudi otroka s posebnimi potrebami, ki potrebuje posebno usposabljanje. Otroka odda v rejništvo center za socialno delo, lahko ga oddajo tudi sami starši. Načeloma je ukrep rejništva kratkotrajen in namenjen temu, da se uredijo razmere v matični družini, zaradi katerih je otrok v rejništvu.

Rejnik je lahko le polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, ne sme mu biti odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, in ne sme živeti z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica. Rejnik potrebuje dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, ki ga izda Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Delo rejnika nadzoruje center za socialno delo, ki je otroka oddal v rejništvo ter z njim podpiše rejniško pogodbo. Rejništvo je odplačno razmerje, kar pomeni, da rejnik za svoje delo prejme zakonsko določeno plačilo – rejnino.

Delo strokovnega delavca na področju rejništva zajema širok obseg nalog – od ureditve namestitve otroka v rejniško družino, spremljanja rejništva, dela s kandidati za rejnike, urejanja statusa rejnika, izobraževanja rejnic in rejnikov, do skupinskega dela. Starši otroka, ki je v rejništvu so zavezani zanj finančno skrbeti. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 UPB; Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, Uradni list RS, št. 110/02, 142/04; Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, Uradni list RS, št. 54/03) .

Povezave:
http://www. mddsz.gov.si/si/delovna_področja/družina/rejništvo

 

- posvojitve

Posvojitev je posebna oblika varstva mladoletnih otrok takrat, kadar so starši neznani, ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. Privolitev staršev ni potrebna, kadar jim je bila odvzeta roditeljska pravica, ali če trajno niso sposobni izraziti svoje volje, kar sodišče ugotovi v posebnem postopku. S posvojitvijo nastane med posvojencem in posvojiteljem enako razmerje, kot med starši in otroci. Posvojitev je trajnega značaja in se ne more razvezati. Postopek poteka na centru za socialno delo po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja.

Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, kateri ni bila odvzeta roditeljska pravica in ki je poslovno sposobna in je vsaj 18 let starejša od posvojenca. Oseba, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca ali ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist ne more biti posvojitelj. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 UPB).

- skrbništvo nad mladoletnimi

Skrbništvo je oblika varstva mladoletnih oseb, za katere starši ne skrbijo ter polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase, svoje pravice in koristi ter svoje premoženje. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje. Najmanj enkrat letno je skrbnik dolžan poročati centru za socialno delo o svojem delu. Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti njegove premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo.
Namen skrbništva nad mladoletnimi je s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razviti osebnost mladoletnih varovancev, ter jih usposobiti za samostojno življenje in delo. Zajema tudi skrb za mladoletnikovo premoženje, pravice in koristi. S tem ukrepom se nadomešča skrb staršev, ki nočejo, ne morejo ali ne smejo skrbeti za otroka.
Odobritev pravnih poslov mladoletnika lahko na centru za socialno delo zahtevajo mladoletnikovi starši z vlogo za odobritev pravnega posla. Tako vlogo ter odločbo, ki se v postopku izda, je potrebno kolkovati. Premoženje mladoletnega smejo starši odsvojiti ali obremeniti samo s privolitvijo centra za socialno delo ter samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist. Mladoletnik, ki je dopolnil petnajst let in je zaposlen, lahko s svojim osebnim dohodkom razpolaga sam.
Polnoletne osebe, katerim sodišče odvzame delno ali v celoti poslovno sposobnost, postavi center pod skrbništvo ter jim določi skrbnika. Skrbništvo obsega skrb za osebo varovanca v obsegu oskrbe, zdravljenja in usposabljanja za samostojno življenje, kot tudi skrb za premoženjske in druge koristi. V nepravdnem postopku pred sodiščem lahko center postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, začasnega skrbnika, katerega funkcija preneha, ko sodišče odloči o odvzemu poslovne sposobnosti in center postavi stalnega skrbnika ali ko postane pravnomočna odločba, da ni pravne podlage za odvzem poslovne sposobnosti.
Skrbništvo za posebne primere pride v poštev predvsem takrat, kadar oseba nima možnosti uveljavljati svoje koristi in izvrševati svoje pravice. Pri tej obliki skrbništva ni namen skrb za osebo v celoti, temveč je namenjeno varstvu v omejenem obsegu, v določeni smeri ali za razrešitev sporne situacije. Poseben skrbnik se postavi tudi mladoletniku ali varovancu v primeru spora med njim ter starši, oziroma skrbnikom, ali za sklenitev pravnih poslov med njimi. Ta oseba ni postavljena pod skrbništvo, saj ji ni odvzeta poslovna sposobnost, temveč se ji samo postavi skrbnika za določeno nalogo in/ali postopek, v katerem skrbnik ščiti njen interes.
Postopek postavitve skrbnika vodi center za socialno delo po uradni dolžnosti, kadar zve, da je potrebno nekoga postaviti pod skrbništvo. Sam postopek je nujen, zato center za socialno delo takoj ukrene vse, kar je potrebno za varstvo osebnosti ter njegovih pravic in koristi. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 UPB; Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil, Uradni list SRS, št. 18/89).

- Obravnava otrok izven sodnega postopka

Center za socialno delo prične z obravnavo otrok izven sodnega postopka, kadar pridobi obvestilo tožilca ali policije o sumu storitve prekrška ali kaznivega dejanja, kar pomeni, da obravnava mladoletnika v predkazenskem postopku sledi sprejemu informacije o sumu storitve kaznivega dejanja tega mladoletnika. Obravnavajo ter pomagajo pa tudi otrokom s težavami v odraščanju, kjer ni bilo storjeno kaznivo dejanje. Strokovni delavci opravijo razgovor z mladoletnikom ter njegovimi starši, lahko jih tudi obiščejo na domu in sami spoznajo njihovo sredino v kateri živijo. Potrebno je ugotoviti, na kakšen način mladoletniku pomagati, poiskati možne načine njihovega reševanja, ter ga pri tem podpirati. Mladoletnika lahko vključijo tudi v različne programe. Po končanem postopku, center za socialno delo pošlje tožilcu poročilo in mnenje o smotrnosti postopka zoper mladoletnika. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 UPB; Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 96/04 UPB2; Zakon o prekrških, Uradni list RS, št. 55/05 UPB2, Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04 UPB).

- Obravnava mladoletnih v sodnem postopku

Tožilec mora vselej, kadar zahteva uvedbo postopka zoper mladoletnega, o tem obvestiti pristojni center za socialno delo.
V pripravljalnem postopku strokovni delavec pripravi poročilo o mladoletniku. V ta namen se opravi razgovor z njim in z njegovimi starši, opravi se lahko tudi obisk na domu, da se ugotovijo razmere, v katerih mladoletnik živi. V pripravljalnem postopku je lahko navzoč predstavnik centra za socialno delo, kot tudi starši mladoletnika, ki lahko dajejo predloge ter postavljajo vprašanja tistemu, ki se ga zaslišuje. Med pripravljalnim postopkom se mladoletnika lahko postavi tudi pod nadzorstvo centra za socialno delo.
V postopku pred senatom za mladoletnike, se predstavnik centra za socialno delo seznani s potekom postopka, podaja med postopkom predloge in opozarja na dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno odločitev.
Mladoletniku sodišče lahko izreče vzgojne ukrepe v kazenskem postopku:

  • Ukor se izreče mladoletniku, kadar ga je potrebno opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja.
  • Mladoletniku se izrečejo navodila in prepovedi z namenom vplivanja na mladoletnika in na njegovo vedenje. Tri izmed navodil in prepovedi vodi in nadzira, pripravi in vodi pristojni center za socialno delo, pri tem sodeluje sodnik za mladoletnike:
    • poravnati se z oškodovancem tako, da mladoletnik s plačilom, z delom ali kako drugače povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem;
    • opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti;
    • udeležiti se programov socialnega treninga.
  • Nadzorstvo organa socialnega varstva je vzgojni ukrep, ki ga izreče sodišče mladoletniku, kadar mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo, ter je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj. Sodišče tudi odloči, kdaj preneha ta ukrep, ne sme pa trajati manj kot eno leto in ne dalj kot tri leta.
  • Ukrep oddaje v vzgojni zavod se izreče mladoletniku, ki potrebuje trajnejše vzgojne, prevzgojne ali zdravstvene ukrepe in s tem popolno ali delno izločitev iz dotedanjega okolja. Pristojni center za socialno delo določi zavod, v katerem se bo izvrševal ukrep.

Mladoletniku sodišče lahko izreče vzgojne ukrepe v postopku o prekršku:

  • Ukor se izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
  • Navodila in prepovedi se izrečejo mladoletniku z namenom, da se s primernimi ukrepi vpliva nanj in na njegovo vedenje. Nekatere izmed navodil in prepovedi izvajajo in vodijo centri za socialno delo, pri njihovem izvrševanju pa sodeluje sodnik:
    • redno obiskovati šolo;
    • opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti;
    • obvezno obiskovanje vzgojne, poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice.
  • Nadzorstvo organa socialnega varstva izreče sodišče, če potrebuje mladoletnik strokovno pomoč in nadzorstvo in je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj. Ta vzgojni ukrep lahko traja največ eno leto.

Pri vseh sodnih postopkih, ki tečejo zoper mladoletnika, center za socialno delo opravi razgovor tako z mladoletnikom, kot tudi z njegovimi starši, da čim bolje spozna njegov svet in mu tako lahko tudi nudi boljšo pomoč. Center poroča sodišču o uspelem ali neuspelem izreku ukrepa, navodila ali prepovedi. (Pravna podlaga: Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 96/04 UPB2; Zakon o prekrških, Uradni list RS, št. 55/05 UPB2, Kazenski zakonik, Uradni list RS, št. 95/04 UPB; Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 22/00, 52/02, 110/02).