VARSTVO OTROK

VARSTVO OTROK IN DRUŽINE

VARSTVO OTROK IN DRUŽINE


- dovolitev sklenitve zakonske zveze mladoletni osebi

Center za socialno delo sme izjemoma dovoliti osebi, ki še ni stara 18 let, da lahko sklene zakonsko zvezo, kadar za to obstojajo utemeljeni razlogi. Preden center za socialno delo dovoli sklenitev zakonske zveze, mora zaslišati mladoletnika, osebo, s katero namerava skleniti zakonsko zvezo in mladoletnikove starše ali skrbnika. Mladoletnik, ki ni dopolnil 15 let, ne more niti z dovoljenjem skleniti zakonske zveze.
Center za socialno delo sme dovoliti tudi zakonsko zvezo med otroci bratov in sester, med otroci polbratov in polsester, ter med skrbnikom in varovancem.
V zadevi dovolitve sklenitve zakonske zveze se postopek konča z izdano odločbo, ki jo je, ob prijavi za sklenitev zakonske zveze, potrebno priložiti matičarju. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 23. in 24. člen, Uradni list RS, št. 69/04 UPB).

- urejanje starševstva

Za otroke, ki niso rojeni v zakonski zvezi, lahko očetje na centru za socialno delo ali na Upravni enoti z izjavo priznajo otroka za svojega. S priznanjem se mora strinjati tudi mati otroka. Dopustno je, da oče prizna otroka za svojega že pred rojstvom; priznanje očetovstva velja samo pod pogojem, da se otrok rodi živ. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 87. člen, 88., 89. člen; Uradni list RS, št. 69/04 UPB).

- svetovalni razgovor ob prenehanju zakonske zveze je strokovna pomoč zakoncema pri reševanju vprašanj, ki so povezana z družinskim življenjem ob in po razvezi, s koristjo otrok in njihovo zaščito ter novimi nalogami staršev. Svetovalni razgovor je zakonsko obvezen za starše z mladoletnim otrokom, pogovor se opravi tudi z otrokom z namenom ponuditi otroku možnost, da izrazi svoje mnenje, ob tem se upošteva otrokova zrelost in razumevanje (po 10. letu starosti) oz. otroka starega nad 15 let seznanimo s pravico, da nastopa v razveznem postopku kot stranka ter mu omogočimo, da izrazi svoje mnenje.

- sporazumevanje o varstvu skupnih otrok, stikih ter preživnini ob razpadu izvenzakonske skupnosti poteka pri CSD s staršema mladoletnih otrok, je strokovna pomoč pri reševanju vprašanj otrokove koristi ob spremenjenih družinskih pogojih po razpadu skupnosti

(Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; 64. člen, 68., 70., 71., 78., 105., 105. a, 106., 106. a člen ; Uradni list RS, št. 69/04 UPB; Pravilnik o postopku in vsebini izvajanja svetovalnega razgovora; Uradni list RS, št. 41/89).

- družinsko ali partnersko svetovanje – urejanje odnosov v družini predstavlja strokovno delo z družino, ki se je znašla v stiski zaradi različnih življenjskih neugodnih okoliščin, ki so povzročile, da je prišlo v družini do kakršnekoli oblike nasilja, ogroženosti, suma o neustreznem ravnanju, z velikim poudarkom na zaščiti pravic, koristi in interesov mladoletnih otrok. Strokovni delavci skušamo družino usposobiti za premagovanje težav, iskati nove rešitve, jih podpreti… Predvsem pa najprej poskrbeti za varnost in zaščito otroka.

- ukrepi centra za socialno delo

Ukrepi centra za socialno delo temeljijo na zaščiti otroka in ne na kaznovanju staršev za njihova dejanja; če starši ne poskrbijo za svojega otroka, kar je njihova zakonska pravica in dolžnost, center za socialno delo poseže v njihovo roditeljsko pravico z namenom zavarovati otroka.
Center za socialno delo ukrepa po splošnem pooblastilu, kadar želi izpeljati katerikoli ukrep za varstvo otrokovega interesa, pod pogojem, da je ta potreben. Najprej se izbere ukrep, ki bo starše in otroka najmanj prizadel, pa bo vendar z njim dosežen želeni učinek, kar pomeni zagotovitev otrokove koristi (svetovati staršem, opozarjati starše na napake pri negi in vzgoji otroka, napotiti starše v vzgojno, zdravstveno, socialno ali svetovalno institucijo, določiti stalni nadzor nad izvrševanjem roditeljske pravice, pomagati staršem pri urejanju življenjskih razmer).
Center za socialno delo lahko izpelje tudi ukrep odvzema otroka staršem in oddajo otroka drugi osebi ali zavodu v varstvo in vzgojo, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Pri tem ni nujno, da gre za krivdno ravnanje staršev, lahko gre za čisto objektivne razloge.
Centru za socialno delo je na voljo tudi ukrep, kjer zaradi otrokove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj, na lastno pobudo ali na predlog staršev odda otroka v vzgojno organizacijo. Razlogi za tak ukrep so navadno podani pri mladoletniku samem, čeprav so lahko težave pri otroku pogosto posledica zanemarjanja vzgoje in varstva.
Center za socialno delo je tudi dolžan opraviti ukrepe za zaščito in varstvo otrokovih premoženjskih interesov, kjer lahko od staršev zahteva, da položijo račun o upravljanju otrokovega premoženja. Tako lahko predlaga sodišču, da dovoli zavarovanje na premoženju staršev ali predlaga, da postavi sodišče starše v položaj skrbnika glede upravljanja z otrokovim premoženjem. Delo skrbnika nadzira center za socialno delo, kar pomeni, da so starši v takem primeru dolžni pridobiti soglasje centra za socialno delo pri upravljanju otrokovega premoženja. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 119. člen, 120., 121. 122. člen, Uradni list RS, št. 69/04 UPB, Konvencija o otrokovih pravicah, Uradni list RS, MP, št. 55/92).

VARSTVO OTROK

- rejništvo

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, pri osebah, ki niso njihovi starši. Namen rejništva je otrokom omogočiti zdravo rast,izobraževanje,skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje.
V rejništvo se lahko odda otroka, če nima lastne družine, če iz različnih razlogov ne more živeti pri starših ali če je v okolju, v katerem živi ogrožen njegov razvoj. Lahko pa se da v rejništvo tudi otroka s posebnimi potrebami, ki potrebuje posebno usposabljanje. Otroka odda v rejništvo center za socialno delo, lahko ga oddajo tudi sami starši. Načeloma je ukrep rejništva kratkotrajen in namenjen temu, da se uredijo razmere v matični družini, zaradi katerih je otrok v rejništvu.

Rejnik je lahko le polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, ne sme mu biti odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, in ne sme živeti z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica. Rejnik potrebuje dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, ki ga izda Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Delo rejnika nadzoruje center za socialno delo, ki je otroka oddal v rejništvo ter z njim podpiše rejniško pogodbo. Rejništvo je odplačno razmerje, kar pomeni, da rejnik za svoje delo prejme zakonsko določeno plačilo – rejnino.

Delo strokovnega delavca na področju rejništva zajema širok obseg nalog – od ureditve namestitve otroka v rejniško družino, spremljanja rejništva, dela s kandidati za rejnike, urejanja statusa rejnika, izobraževanja rejnic in rejnikov, do skupinskega dela. Starši otroka, ki je v rejništvu so zavezani zanj finančno skrbeti. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 UPB; Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, Uradni list RS, št. 110/02, 142/04; Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, Uradni list RS, št. 54/03) .

Povezave:
http://www. mddsz.gov.si/si/delovna_področja/družina/rejništvo

 

- posvojitve

Posvojitev je posebna oblika varstva mladoletnih otrok takrat, kadar so starši neznani, ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. Privolitev staršev ni potrebna, kadar jim je bila odvzeta roditeljska pravica, ali če trajno niso sposobni izraziti svoje volje, kar sodišče ugotovi v posebnem postopku. S posvojitvijo nastane med posvojencem in posvojiteljem enako razmerje, kot med starši in otroci. Posvojitev je trajnega značaja in se ne more razvezati. Postopek poteka na centru za socialno delo po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja.

Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, kateri ni bila odvzeta roditeljska pravica in ki je poslovno sposobna in je vsaj 18 let starejša od posvojenca. Oseba, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca ali ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist ne more biti posvojitelj. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 UPB).

- skrbništvo nad mladoletnimi

Skrbništvo je oblika varstva mladoletnih oseb, za katere starši ne skrbijo ter polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase, svoje pravice in koristi ter svoje premoženje. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje. Najmanj enkrat letno je skrbnik dolžan poročati centru za socialno delo o svojem delu. Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti njegove premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo.
Namen skrbništva nad mladoletnimi je s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razviti osebnost mladoletnih varovancev, ter jih usposobiti za samostojno življenje in delo. Zajema tudi skrb za mladoletnikovo premoženje, pravice in koristi. S tem ukrepom se nadomešča skrb staršev, ki nočejo, ne morejo ali ne smejo skrbeti za otroka.
Odobritev pravnih poslov mladoletnika lahko na centru za socialno delo zahtevajo mladoletnikovi starši z vlogo za odobritev pravnega posla. Tako vlogo ter odločbo, ki se v postopku izda, je potrebno kolkovati. Premoženje mladoletnega smejo starši odsvojiti ali obremeniti samo s privolitvijo centra za socialno delo ter samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist. Mladoletnik, ki je dopolnil petnajst let in je zaposlen, lahko s svojim osebnim dohodkom razpolaga sam.
Polnoletne osebe, katerim sodišče odvzame delno ali v celoti poslovno sposobnost, postavi center pod skrbništvo ter jim določi skrbnika. Skrbništvo obsega skrb za osebo varovanca v obsegu oskrbe, zdravljenja in usposabljanja za samostojno življenje, kot tudi skrb za premoženjske in druge koristi. V nepravdnem postopku pred sodiščem lahko center postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, začasnega skrbnika, katerega funkcija preneha, ko sodišče odloči o odvzemu poslovne sposobnosti in center postavi stalnega skrbnika ali ko postane pravnomočna odločba, da ni pravne podlage za odvzem poslovne sposobnosti.
Skrbništvo za posebne primere pride v poštev predvsem takrat, kadar oseba nima možnosti uveljavljati svoje koristi in izvrševati svoje pravice. Pri tej obliki skrbništva ni namen skrb za osebo v celoti, temveč je namenjeno varstvu v omejenem obsegu, v določeni smeri ali za razrešitev sporne situacije. Poseben skrbnik se postavi tudi mladoletniku ali varovancu v primeru spora med njim ter starši, oziroma skrbnikom, ali za sklenitev pravnih poslov med njimi. Ta oseba ni postavljena pod skrbništvo, saj ji ni odvzeta poslovna sposobnost, temveč se ji samo postavi skrbnika za določeno nalogo in/ali postopek, v katerem skrbnik ščiti njen interes.
Postopek postavitve skrbnika vodi center za socialno delo po uradni dolžnosti, kadar zve, da je potrebno nekoga postaviti pod skrbništvo. Sam postopek je nujen, zato center za socialno delo takoj ukrene vse, kar je potrebno za varstvo osebnosti ter njegovih pravic in koristi. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 UPB; Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil, Uradni list SRS, št. 18/89).

- Obravnava otrok izven sodnega postopka

Center za socialno delo prične z obravnavo otrok izven sodnega postopka, kadar pridobi obvestilo tožilca ali policije o sumu storitve prekrška ali kaznivega dejanja, kar pomeni, da obravnava mladoletnika v predkazenskem postopku sledi sprejemu informacije o sumu storitve kaznivega dejanja tega mladoletnika. Obravnavajo ter pomagajo pa tudi otrokom s težavami v odraščanju, kjer ni bilo storjeno kaznivo dejanje. Strokovni delavci opravijo razgovor z mladoletnikom ter njegovimi starši, lahko jih tudi obiščejo na domu in sami spoznajo njihovo sredino v kateri živijo. Potrebno je ugotoviti, na kakšen način mladoletniku pomagati, poiskati možne načine njihovega reševanja, ter ga pri tem podpirati. Mladoletnika lahko vključijo tudi v različne programe. Po končanem postopku, center za socialno delo pošlje tožilcu poročilo in mnenje o smotrnosti postopka zoper mladoletnika. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 UPB; Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 96/04 UPB2; Zakon o prekrških, Uradni list RS, št. 55/05 UPB2, Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04 UPB).

- Obravnava mladoletnih v sodnem postopku

Tožilec mora vselej, kadar zahteva uvedbo postopka zoper mladoletnega, o tem obvestiti pristojni center za socialno delo.
V pripravljalnem postopku strokovni delavec pripravi poročilo o mladoletniku. V ta namen se opravi razgovor z njim in z njegovimi starši, opravi se lahko tudi obisk na domu, da se ugotovijo razmere, v katerih mladoletnik živi. V pripravljalnem postopku je lahko navzoč predstavnik centra za socialno delo, kot tudi starši mladoletnika, ki lahko dajejo predloge ter postavljajo vprašanja tistemu, ki se ga zaslišuje. Med pripravljalnim postopkom se mladoletnika lahko postavi tudi pod nadzorstvo centra za socialno delo.
V postopku pred senatom za mladoletnike, se predstavnik centra za socialno delo seznani s potekom postopka, podaja med postopkom predloge in opozarja na dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno odločitev.
Mladoletniku sodišče lahko izreče vzgojne ukrepe v kazenskem postopku:

  • Ukor se izreče mladoletniku, kadar ga je potrebno opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja.
  • Mladoletniku se izrečejo navodila in prepovedi z namenom vplivanja na mladoletnika in na njegovo vedenje. Tri izmed navodil in prepovedi vodi in nadzira, pripravi in vodi pristojni center za socialno delo, pri tem sodeluje sodnik za mladoletnike:
    • poravnati se z oškodovancem tako, da mladoletnik s plačilom, z delom ali kako drugače povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem;
    • opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti;
    • udeležiti se programov socialnega treninga.
  • Nadzorstvo organa socialnega varstva je vzgojni ukrep, ki ga izreče sodišče mladoletniku, kadar mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo, ter je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj. Sodišče tudi odloči, kdaj preneha ta ukrep, ne sme pa trajati manj kot eno leto in ne dalj kot tri leta.
  • Ukrep oddaje v vzgojni zavod se izreče mladoletniku, ki potrebuje trajnejše vzgojne, prevzgojne ali zdravstvene ukrepe in s tem popolno ali delno izločitev iz dotedanjega okolja. Pristojni center za socialno delo določi zavod, v katerem se bo izvrševal ukrep.

Mladoletniku sodišče lahko izreče vzgojne ukrepe v postopku o prekršku:

  • Ukor se izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
  • Navodila in prepovedi se izrečejo mladoletniku z namenom, da se s primernimi ukrepi vpliva nanj in na njegovo vedenje. Nekatere izmed navodil in prepovedi izvajajo in vodijo centri za socialno delo, pri njihovem izvrševanju pa sodeluje sodnik:
    • redno obiskovati šolo;
    • opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti;
    • obvezno obiskovanje vzgojne, poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice.
  • Nadzorstvo organa socialnega varstva izreče sodišče, če potrebuje mladoletnik strokovno pomoč in nadzorstvo in je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj. Ta vzgojni ukrep lahko traja največ eno leto.

Pri vseh sodnih postopkih, ki tečejo zoper mladoletnika, center za socialno delo opravi razgovor tako z mladoletnikom, kot tudi z njegovimi starši, da čim bolje spozna njegov svet in mu tako lahko tudi nudi boljšo pomoč. Center poroča sodišču o uspelem ali neuspelem izreku ukrepa, navodila ali prepovedi. (Pravna podlaga: Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 96/04 UPB2; Zakon o prekrških, Uradni list RS, št. 55/05 UPB2, Kazenski zakonik, Uradni list RS, št. 95/04 UPB; Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 22/00, 52/02, 110/02).