Urejanje statusa invalida

Pravica gluhe osebe do tolmača

Urejanje pravice do družinskega pomočnika

Obravnava starejših oseb

Obravnava oseb s težavami

Obravnava storilcev kaznivih dejanj

Skrbništvo odraslih

Urejanje preživnine za odrasle osebe in polnoletne otroke

Nadomestne kazni in ukrepi v splošno korist

Oprostitve pri plačilu storitev institucionalnega varstva in pomoči na domu

 


 

Urejanje statusa invalida

Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ureja oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.

Center za socialno delo odloča o priznanju statusa invalida, pravici do nadomestila za invalidnost, katerega višina se vsako leto valorizira in določi s sklepom Vlade Republike Slovenije in dodatku za tujo nego in pomoč.

 

Transferji po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83 in Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG in 122/07 – odl. US) se ob upoštevanju 2. člena ZIUZGK uskladijo tako, da od 1. julija 2011 znašajo:

– nadomestilo za invalidnost 288,89 eurov,

– dodatek za tujo nego in pomoč za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb 165,07 eurov,

– dodatek za tujo nego in pomoč za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb 82,54 eurov.

 

Nadomestilo in dodatek za tujo nego in pomoč se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega zakona.

Invalidi, ki imajo pravico do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pravico do invalidnine po predpisih o vojaških invalidih ali po predpisih o civilnih invalidih vojne, imajo pravico do razlike med zneskom pokojnine oz. invalidnine in zneskom nadomestila, če je znesek nadomestila nižji od zneska pokojnine oz. invalidnine.

V znesek pokojnine oz. invalidnine se pri ugotavljanju pravice do razlike med tem zneskom in zneskom nadomestila šteje tudi varstveni dodatek po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, invalidski dodatek po predpisih o vojaških invalidih in dodatna denarna pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne.

Pravna podlaga: Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, Uradni list SRS, št. 41/83; Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04 UPB.

 

Pravica gluhe osebe do tolmača

Pravica gluhih oseb souporabljati slovenski znakovni jezik in pravico gluhih oseb do informiranja v njim prilagojenih tehnikah ter obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača za znakovni jezik.

Pravna podlaga:
– Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 96/2002)
– Tarifa za tolmače slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 21/2004)
Pravilnik o izkaznici in vavčerju za uveljavljanje pravice do tolmača za slovenski znakovni jezik (Uradni list RS, št. 67/2003)

 

Urejanje pravice do družinskega pomočnika

Pravico do izbere družinskega pomočnika ima invalidna oseba:

  • za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek
  • ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/1983) in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali
  • za katero komisija za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
  • Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama).
  • Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.
  • Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri pristojnem centru za socialno delo. Vlogo poda invalidna oseba, na predpisanem obrazcu, skupaj z zahtevanimi prilogami, ki jih center za socialno delo posreduje invalidski komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter na osnovi mnenja le-te izda odločbo o pravici do družinskega pomočnika.

Obrazci za uveljavljanje pravice do družinskega pomočnika:

  Zahteva invalidne osebe za določitev oprostitve in prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika

 Zahteva zavezanca za določitev prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika

 navodilo za izpolnjevanje vloge

 

Družinskega pomočnika ureja Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07-popr., 41/07 popr. in 114/06 ZUTPG) ter Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Uradni list RS, št. 19/2007).

Financiranje

Pravice družinskega pomočnika se financirajo s sredstvi invalidne osebe do višine njene plačilne sposobnosti in s sredstvi v višini prispevka zavezancev. Kadar ta sredstva, skupaj s sredstvi iz tretjega odstavka tega člena ne zadostujejo za financiranje pravic družinskega pomočnika, razliko doplača občina.

Če je invalidna oseba lastnica nepremičnine, se ji v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je, v korist občine, ki financira pravice družinskega pomočnika.

 

Obravnava starejših oseb

Kadar starejše osebe ne zmorejo več živeti same in poskrbeti za svojo oskrbo, navadno osebe same ali njihovi bližnji sorodniki želijo urediti namestitev v zavodu. Javni socialno varstveni zavodi zagotavljajo svojim varovancem bivanje, primerno prehrano, potrebno pomoč in postrežbo, zdravstveno oskrbo in nego. Za ureditev same domske oskrbe se osebe same obrnejo neposredno na dom starejših občanov, kjer dobijo vlogo ter uredijo vse potrebno. Na center za socialno delo pa prihajajo predvsem tisti, ki plačila domskega varstva sami ne morejo zagotoviti. Takrat center odloča o oprostitvi plačila socialno varstvene storitve.

(Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07-popr., 41/07 popr. in 114/06 ZUTPG).

 

Oprostitev plačila socialno varstvenih storitev (domsko varstvo, pomoč na domu)

Po prvem odstavku 100. člena Zakona o socialnem varstvu so upravičenci in drugi zavezanci storitev institucionalno varstvo dolžni plačati, na zahtevo upravičenca do storitve pa center za socialno delo, ki je pristojen za upravičenca, odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve v skladu z merili, ki jih je predpisala Vlada RS z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/2004, 124/2004, 114/2006-ZUTPG).

Če prispevek upravičenca in zavezanca oziroma zavezancev ne zadostuje za pokritje oskrbnih, razliko med vrednostjo storitve in prispevki upravičenca in zavezancev doplača občina oziroma Republika Slovenija, glede na v zakonu navedene pogoje.

Upravičenec in njegovi zavezanci lahko torej pri pristojnem centru za socialno delo (kjer ima upravičenec prijavljeno stalno prebivališče) vložijo zahtevo za oprostitev plačila socialno varstvene storitve. Center za socialno delo bo na podlagi njihovih materialnih stanj določil višine oprostitev in prispevkov k plačilu socialno varstvene storitve.

 

Obravnava oseb s težavami

Kadar se odrasli ljudje znajdejo v stiskah in težavah, iz katerih ne najdejo izhoda, jim pri iskanju rešitev pomaga center za socialno delo.

Uporabniki, ki jim je ta pomoč namenjena so osebe, ki jim okolje ne nudi toliko opore, kot je potrebujejo; ljudje, ki zaradi osebnostnih ali vedenjskih posebnosti ogrožajo druge; ljudje z akutnimi ali dolgotrajnimi duševnimi stiskami; osebe s težavami povezanimi z uživanjem prepovedanih drog in alkohola; ljudje, ogroženi zaradi medgeneracijskih konfliktov; osebe iz ožje in širše socialne mreže, ki jih navedena vedenja in način življenja drugih moti; brezdomci in osebe brez državljanstva; bližnji, ki jih posamezna dejanja drugih bremenijo in spravijo v stisko.

Pomoč, ki jo v teh primerih lahko nudi center za socialno delo je lahko: konkretna pomoč in intervenca pri posamezniku, ki ogrožajo sebe in druge; osebna pomoč v obliki urejanja ter v obliki vodenja; usmerjanje v različne programe; oblikovanje individualnih projektov pomoči; zagovorništvo; sodelovanje s službami, ki se srečujejo z ljudmi v stiski.

Pobudniki teh storitev so lahko uporabnik sam; tisti, ki ga uporabnikovo vedenje, stališča ali način življenja bremeni in spravlja v stisko; druge službe, ki uporabnikovo vedenje moti njihove procese.

Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04 UPB; Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04, 60/05.

 

Obravnava storilcev kaznivih dejanj

Center za socialno delo izdela mnenje ali celo predlog za odlog izvršitve kazni zapora obsojencu. Mnenje poda pristojni center za socialno delo takrat, kadar je potrebna odložitev izvajanja kazni zapora, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok. Predlog poda center za socialno delo takrat, kadar zaradi hujše bolezni obsojenec ni zmožen nastopiti kazni; če v obsojenčevi družini kdo umre ali je huje bolan in je njegova pomoč nujno potrebna; če mora opraviti ali dokončati neodložljiva poljska ali sezonska dela pa v svoji družini nima za delo sposobnega člana; če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel in bi nastala občutna škoda, če ga ne bi končal; kadar potrebuje odložitev, da bi končal šolo ali opravil izpit, za katerega se je pripravljal; če bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih in mladoletnih članov družine, če so z njim skupaj obsojeni zakonec ali drugi člani skupnega gospodinjstva; če ima obsojenka največ eno leto starega otroka ali je še noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev ali če je otrok star do dve leti in posebni razlogi kažejo na to, da mora sama poskrbeti zanj. V te namene strokovni delavec pridobiva podatke, opravi razgovor z obsojencem, lahko opravi tudi obisk na domu, da pridobi celostno podobo o njegovih življenjskih okoliščinah.

Med samim prestajanjem zaporne kazni, se center za socialno delo vključuje v delo tako, da določi svetovalca, če je to potrebno za izvedbo individualnega tretmana. Svetovalec opravlja svoje delo pod vodstvom centra in ob sodelovanju delavcev Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Najmanj tri mesece pred odpustom obsojenca s prestajanja kazni zapora, pristojni center v sodelovanju z Zavodom za prestajanje kazni zapora, Zavodom RS za zaposlovanje, pripravi program potrebnih ukrepov za pomoč ter ukrepov za njegovo ponovno vključevanje v družbo. Pri tem strokovni delavec opravi razgovor z obsojencem ter ga obišče v zavodu.

Po prestani kazni zapora, center za socialno delo spet opravi razgovor z osebo, ter tako ugotovi, kaj so njegove potrebe ter na kak način jih bo udejanjal in ali za to potrebuje posebno pomoč. Ugotavlja se tudi njegovo premoženjsko stanje, da se mu ponudi denarna socialna pomoč, če nima prihodkov. Strokovni delavec se poveže z drugimi službami, da se mu lahko zagotovi čim več pomoči. Ponudi se mu tudi vključitev v katero izmed storitev in po želji osebe, se ga spremlja tudi v naprej.

Nadomestna kazen zapora.

Pravna podlaga: Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 96/04; Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 22/00, 52/02, 110/02.

 

Skrbništvo odraslih

Polnoletne osebe, katerim sodišče odvzame delno ali v celoti poslovno sposobnost, postavi center pod skrbništvo ter jim določi skrbnika. Skrbništvo obsega skrb za osebo varovanca v obsegu oskrbe, zdravljenja in usposabljanja za samostojno življenje, kot tudi skrb za premoženjske in druge koristi. V nepravdnem postopku pred sodiščem lahko center postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, začasnega skrbnika, katerega funkcija preneha, ko sodišče odloči o odvzemu poslovne sposobnosti in center postavi stalnega skrbnika ali ko postane pravnomočna odločba, da ni pravne podlage za odvzem poslovne sposobnosti.

Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje. Najmanj enkrat letno je skrbnik dolžan poročati centru za socialno delo o svojem delu. Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti njegove premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo.

Center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Pri tej obliki skrbništva ni namen skrb za osebo v celoti, temveč je namenjeno varstvu v omejenem obsegu, v določeni smeri ali za razrešitev sporne situacije. Ta oseba ni postavljena pod skrbništvo, saj ji ni odvzeta poslovna sposobnost, temveč se ji samo postavi skrbnika za določeno nalogo in/ali postopek, v katerem skrbnik ščiti njen interes.

Postopek postavitve skrbnika vodi center za socialno delo po uradni dolžnosti, kadar izve, da je potrebno nekoga postaviti pod skrbništvo. Sam postopek je nujen, zato center za socialno delo takoj ukrene vse, kar je potrebno za varstvo osebnosti ter njegovih pravic in koristi.Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 UPB; Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil, Uradni list SRS, št. 18/89

 

Urejanje preživnine za odrasle osebe in polnoletne otroke

Od 01.05.2004 se je spremenila pristojnost glede izdaje izvršilnega naslova o preživnini za odrasle osebe in polnoletne otroke.
Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino. Preživnino lahko zahteva v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana, vendar le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca.
Če se zakonca sporazumeta, lahko skleneta sporazum o preživnini tudi v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Prav tako lahko skleneta sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa polnoletni otrok in starš.

Preživnina se sme priznati tudi za določen čas, da se razvezani zakonec vživi v nov položaj in da si uredi razmere.
Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih stroškov. Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novi višini preživnine.

Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca.
Polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok pa ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.

Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur.l. RS, št.69/2004-UPB

 

Nadomestne kazni in ostali ukrepi v splošno korist

Nadomestna kazen pomeni opravljanje nalog (dela) v korist lokalnih skupnosti in humanitarnih organizacij.
Nadomestna kazen se lahko izreče v več primerih in sicer kot:

  • nadomestilo uklonilnega zapora oz. globe v primeru neplačlia za storjene prometne prekrške,
  • kot alternativno izvrševanje kazni zapora do 3. mesecev,
  • kot institut odloženega pregona in
  • kot možnost v postopku poravnave.

Osebe kaznovane za prekršek in osebe kaznovane za kaznivo dejanje lahko zaprosijo sodišče, da jim namesto plačila globe ali prestajanja kazni dovoli opravljati naloge v korist lokalnih skupnosti ali humanitarnih organizacij. Prav tako pa lahko državni tožilec s soglasjem oškodovanca odloži kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do 3. let, če je osumljeni pripravljen izpolniti določene naloge s katerimi se zmanjšujejo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja.

Pravna podlaga:
– Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l.Rs, št.22/00, 59/02)
– Zakon o prekrških (Ur.l. RS, št.55/05-UPB, 40/06)
– Zakon o kazenskem postopku (Ur.l.Rs, št. 96/04-UPB)
– Kazenski zakonik (Ur.l. RS, št. 95/04-UPB)
– Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Ur.l. RS, št.102/00)
– Pravilnik o poravnanju v kazenski zadevi (Ur.l. RS, št.114/04)

 

Oprostitve pri plačilu storitve institucionalnega varstva in pomoči na domu

Postopek ugotavljanja in odločanja o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva in pomoči na domu vodi center za socialno delo, ki odloči od delni ali celotni oprostitvi  v skladu v skladu z merili, ki jih je predpisala Vlada RS z  Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Ur.l.RS, št. 110/2004, 124/2004, 114/2006-ZUTPG).
Merila za določanje oprostitev so odvisna od:

  • vrednosti storitve – pomeni znesek, ki ga po veljavni ceni za dogovorjeni obseg storitev  zaračunava izvajalec
  • višine ugotovljenega dohodka
  • meje socialne varnosti – pomeni znesek, ki mora upravičencu in njegovim družinskim članom ostati za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev
  • plačilne sposobnosti – pomeni znesek, ki ga je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitve
  • prispevka k plačilu – pomeni znesek, ki ga je plačilno sposoben upravičenec oziroma zavezanec dolžan plačati izvajalcu storitve na podlagi računa.


Oprostitev plačila storitve
je znesek, ki ga upravičenec oziroma zavezanec glede na svojo plačilno sposobnost po merilih uredbe ne more in ni dolžan plačati.
Oprostitev upravičenca se določi kot razlika med vrednostjo storitve in njegovim prispevkom, oprostitev zavezanca pa kot razlika med višino oprostitve upravičenca in prispevkom zavezanca.

Na podlagi uredbe je zavezanec fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.
Če prispevek upravičenca in njegovih zavezancev ne zadostuje za pokritje oskrbnih stroškov, razliko med vrednostjo storitve in prispevki upravičenca in zavezancev doplača občina oziroma Republika Slovenija, glede na pogoje navedene v zakonu.

Če je uporabnik lastnik nepremičnine (hiše, stanovanja, zemlje) in mu je priznana oprostitev se mu z odločbo prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino v  korist občine in zaznamba se vpiše v zemljiško knjigo.

Zahtevo za oprostitev lahko upravičenec in njegovi zavezanci vložijo  pri pristojnem centru za socialno delo, kjer dobijo obrazec, ki je dosegljiv tudi  na naši spletni strani (glej obrazce).

 

 

 vloga upravičenca do storitve

 vloga zavezanca za preživljanje

 navodilo za izpolnjevanje vloge